»Pšenico je vročinski val ujel v nižji razvojni fazi, kar lahko vodi v prezgodnje zorenje in nižjo kakovost pridelka.«
»Hrvati imajo nižjo ceno pšenice in imajo dosti nižjo ceno kruhov oz. pekovskih izdelkov. Mi imamo višjo ceno pšenice in dosegamo višjo ceno kruhov in mlevskih izdelkov na trgu.«
»Se pa zna zgoditi, da bodo pozne sorte pšenice ob tej previsoki temperaturi prisilno dozorevale, da bodo zrna izpita in bodo zato nižji pridelki in seveda tudi manj kakovostni.«
»Kmet bo dobil enega kupca in stabilno ceno, vedeli bodo, po koliko jo lahko prodajo, zato bo tudi cena tudi nekoliko nižja.«
»Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev.«
»Glede na nižje cene iz tujine, po katerih bo najverjetneje zavod odkupoval pšenico, mi temu ne moremo konkurirati, se bomo pa pri prodaji vedli kot skrben gospodar in pšenice ne bomo prodali v škodo kmetov ali zadruge.«
»Glede na to, da spopadi še potekajo in da velik del pridelave pšenice prihaja z območij vzhodne Ukrajine, kjer so spopadi najintenzivnejši, bodo dejanske številke o pridelavi verjetno nižje, kot bi lahko sklepali po trenutnem obsegu pridelka.«
»Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.«
»Največ ukrajinske pšenice se izvozi v tretje države, ki so kupovale ukrajinsko pšenico že pred vojno, kjer je Romunija glavni transportni kanal!«
»Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju